Tema: Otroška srčna kirurgija

»Upam, da se nam bo uspelo pogovoriti o obojestranskih pričakovanjih: o tem, kaj potrebuje klinični center, in o tem, kako bi lahko pomagal. Glede tega je več opcij.«

»Tu mora biti ekipa, ki je sposobna oskrbeti vsa nujna stanja. K sreči jih v otroški srčni kirurgiji ni zelo veliko, večino se jih da rešiti tudi z zdravili.«

»Zakaj zdaj priti nazaj, zakaj sem pripravljen pomagati? Čutim določeno odgovornost. Ljudje me kontaktirajo, kličejo me zaskrbljeni starši, ki ne vedo, kaj bi, vidi se, da velikokrat ne razumejo, kaj je problem, med ljudmi je veliko strahu.«

»Vest vedno kljuva.«

»Če vrh stroke reče, da je nekaj dobro, kako naj polemiziram s tem.«

»Iz letala videlo, da zgolj 3–5-dnevna prisotnost kirurga omogoča nastanek nevarnih dogodkov.«

»Da oni tega ne bodo iskali.«

»Zelo dobro se spomnim, da sem ta postopek skrbno pregledala.«

»Žal ne.«

»S tem poročilom se nam še seznaniti ni treba. Čakam, da pride nov minister in pojasni, kako si predstavlja vizijo.«

»Verjamem, da se vzpostavlja visoka skrb za otroke s srčnimi obolenji. Čas je, da se ta zgodba nekje konča in se ta občutljiva tema neha zlorabljati za neke druge interese.«

»Treba je ponovno vzpostaviti zaupanje, ki je bilo veliko prelahko izgubljeno.«

»Pri tem ne pričakujemo, da ob tako zahtevnih zdravljenjih ne bo nobenega kritičnega dogodka oziroma žalostnega zaključka zdravljenja. To bi bilo nerealno pričakovati.«

»Vedno me zaskeli, ko govorite o varnih programih. Tisto, kar mi lahko naredimo oziroma kar smo dolžni narediti, je zagotoviti, da sta odnos do bolnikov in obravnava maksimalno strokovna in korektna.«

»Kot vedno v podobnih primerih smo odredili izredni interni strokovni nadzor, ki še poteka. Ko bomo dobili poročilo, bomo o tem obvestili ministrstvo za zdravje.«

»O stanju na otroški srčni kirurgiji redno obveščamo strokovno javnost, svet pacientov in zavoda, zato danes objavljene informacije niso nove.«